Mreža znanja - Odprti podatki in zmogljivosti

Vabimo vas na sklop predavanj Odprti podatki in zmogljivosti, ki bo 25. 11. 2020 potekal v okviru konference Mreža znanja 2020,

v sodelovanju s slovenskim predstavništvom NI4OS-Europe in mrežo SLING:

 

V znanosti, javni infrastrukturi in vsakdanjem življenju vse bolj uporabljamo velike količine podatkov in računalniške sisteme, s katerimi jih shranjujemo in obdelujemo. Evropska skupnost je z vrsto iniciativ, kot sta Evropski oblak odprte znanosti (EOSC) in evropska superračunalniška iniciativa EuroHPC, zagotovila vse potrebno za obvladovanje naših podatkov ter podporo napredovanju znanosti in tehnologije, v Sloveniji pa te iniciative dodatno spodbujajo naše domače vlaganje v obvladovanje podatkov, superračunalniška omrežja, tehnologije znanja ter podatkovne repozitorije.

V sodelovanju s slovenskim predstavništvom evropskega projekta Nacionalne pobude za odprto znanost v Evropi (NI4OS-Europe – National Initiatives for Open Science in Europe) ter skupnostjo Slovenskega nacionalnega superračunalniškega omrežja SLING s projekti HPC RIVR ter superračunalniki Maister, Trdina in EuroHPC Vega, ki bo z velikim podatkovnim sistemom za repozitorij odprte znanosti v začetku prihodnjega leta začel delovati na IZUM, vam bomo predstavili poglede vrhunskih raziskovalcev in seveda, kako lahko vsak od vas dostopa do podatkov in računske moči.

 

Predavanja bodo potekala v živo, drsnice in posnetke pa bomo po dogodku tudi objavili.

Celoten program s povzetki najdete tukaj: http://mrezaznanja.si/program-mreza-znanja-2020/

 Prosimo, da se na dogodek prijavite na: https://events.ni4os.eu/event/23/.

 Prosimo tudi za posredovanje vabila vsem, ki bi jih dogodek utegnil zanimati.

 

 Program sklopa predavanj Odprti podatki in zmogljivosti:

 

09.00 – 09.20	Evropski oblak odprte znanosti Peter Sterle                      Ministrstvo za izobraževanje, šolstvo in šport
09.20 – 09.40	Astronomski podatki v dobi velikih pregledov neba dr. Andreja Gomboc      Univerza v Novi Gorici
09.40 – 10.30	Aktivnosti na področju superračunalništva v Sloveniji Damjan Harisch              Arnes Dejan Valh                       IZUM dr. Matej Praprotnik      Kemijski inštitut
10.30 – 10.45	odmor
10.45 – 11.05	FAIRifikacija Nacionalne infrastrukture odprtega dostopa dr. Milan Ojsteršek        Univerza v Mariboru
11.05 – 11.25	PaNOSC – Fotonski in nevtronski oblak odprte znanosti dr. Aljoša Hafner             CERIC-ERIC
11.25 – 11.45	Ravnanje z raziskovalnimi podatki in načela FAIR dr. Ana Slavec                  InnoRenew CoE
11.45 – 12.05	Interdisciplinarnost za nove preboje v znanosti in tehnologiji dr. Marinka Žitnik            Univerza Harvard

 

Vabljeni!

 

 

SKUPNOSTNA ZNANOST: RAZISKOVANJE KOT NUJNA SESTAVINA VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA

 

Vabljeni na videokonferenco

SKUPNOSTNA ZNANOST: RAZISKOVANJE KOT NUJNA SESTAVINA VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA

Torek, 10.11.2020 ob 10.00

 

Raziskovanje se pojavlja kot nujna sestavina vsakdanjega življenja, ko se posameznikom in družinam odpirajo različne možnosti in alternative v domačem okolju in širšem prostoru. Skupnostna znanost (citizen science), ki v raziskovalno delo profesionalnih raziskovalcev vključuje izkustveno znanje vse širšega kroga nepoklicnih, laičnih raziskovalcev in prebivalcev na sploh, pridobiva vse večji pomen v raziskovalnem okolju kot tudi v skupnosti nasploh.

Temeljno poslanstvo skupnostne znanosti je deljenje znanja. Vključevanje laičnih raziskovalcev v raziskovalne projekte skupnostne znanosti lahko predstavlja most med lokalno skupnostjo in raziskovalnimi organizacijami. Seznanjanje s konkretnimi izkušnjami služi profesionalnim raziskovalcem za preverjanje teoretskih postavk in kot vir novih idej na njihovih področjih delovanja. In nenazadnje, skupnostna znanost omogoča razumevanje znanstvenega dela ter enostavnejšo aplikacijo rezultatov tega dela v življenje širše skupnosti.

Visokošolske knjižnice imajo pomembno vlogo pri delovanju skupnostne znanosti. S svojim delovanjem spodbujajo povezovanje med raziskovalci in širšo skupnostjo ter s tem lahko postajajo nekakšen inkubator projektov skupnostne znanosti.

Strokovno srečanje bo obravnavalo pomembno tematiko vključevanja širše skupnosti v projekte skupnostne znanosti. Namenjeno je najširšemu krogu uporabnikov od raziskovalcev, knjižničarjev pa do vseh, ki vas zanima raziskovalno delo.

Imeli boste priložnost spoznati, kako se z naštetimi problemi spopadajo v tujini, s kakšnimi izzivi se srečujejo in kakšne so njihove rešitve.

Svoje ideje, izkušnje ter pričakovanja boste lahko delili z izkušenimi predavatelji iz Slovenije in iz tujine ter z drugimi udeleženci srečanja.

V razpravi ob koncu srečanja se boste lahko tudi sami vključili v razpravo in prispevali svoja stališča glede obravnavane tematike.

 

Program:

 

10:00 – 10:25	The Internet is plagued with Trackers Huma Shah
10:25 – 10:50	The power of many – Citizen Science at the University of Southern Denmark Thomas Kaarstat & Anne Kathrine Overgaard
10:50 – 11:15	Predstavitev sponzorja Wiley / Sponsor presentation – Wiley
11:15 – 11:40	Anyone can Participate Črtomir Podlipnik
11:40 – 12:05	BESPOC – A Prototype for Citizen Science Single Point of Contact at Universities Tiberius Ignat
12:05 – 12:50	Razprava / Panel (moderator Miro Pušnik)

Javna razprava - Predlog Pravilnika o strokovnih nazivih v knjižnični dejavnosti

Na Biblioblogu so objavili:

V skladu z določili 29. in 39.b člena novega Zakona o knjižničarstvu je Ministrstvo za kulturo v predvidenem roku pripravilo predlog novega Pravilnika o strokovnih nazivih v knjižnični dejavnosti, ki je z obrazložitvijo in spremljujočimi merili objavljen na e-upravi (Predlogi predpisov) in na spletni strani Ministrstva za kulturo na naslovuhttp://www.mk.gov.si/si/zakonodaja_in_dokumenti/predpisi_v_pripravi/predpisi_v_pripravi_2016/. Na podlagi pripravljenega predloga je zaželeno tvorno sodelovanje strokovne in druge zainteresirane javnosti, morebitne konstruktivne odzive pričakujejo do 19. maja 2016. Društva kot samostojne pravne osebe seveda lahko posreduje svoja stališča neposredno na ministrstvo, vsi ostali, ki smo povezani pod ZBDS in želimo sodelovati, pa posredujmo svoja stališča pisno na naslov ZBDS (elektronski naslovinfo@zbds-zveza.si) do 6. maja 2016. Seja Nacionalnega sveta za knjižnično dejavnost, ki bo prvi pretresel in obravnaval prispele predloge, bo že 9. maja in prav je, da imamo knjižničarji do takrat že vsaj do neke mere usklajena in izoblikovana stališča.

Vabljeni k sodelovanju!

Nov zakon o knjižničarstvu "Z A K O N O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O KNJIŽNIČARSTVU (ZKnj-1A)"

Ta zakon začne veljati petnajsti dan po objavi v Uradnem listu Republike Slovenije, peti odstavek 56. člena zakona pa se začne uporabljati 1. januarja 2018.


"Z A K O N  O SPREMEMBAH IN DOPOLNITVAH ZAKONA O KNJIŽNIČARSTVU (ZKnj-1A)"   (Uradni list RS, št. 92/15 z dne 4. 12. 2015)


Prejšnji zakon o knjižničarstvu:

Zakon o knjižničarstvu (ZKnj-1)   (Uradni list RS, št. 87/01 z dne 8. 11. 2001)

Vsebinsko vezan zakon:

Zakon o uresničevanju javnega interesa za kulturo – ZUJIK (Uradni list RS, št. 96/02 z dne 14. 11. 2002)

COBISS/SciMet - novo bibliometrično orodje v Sloveniji

IZUM je vzpostavil portal COBISS/SciMet za spremljanje znanstvene produkcije slovenskih avtorjev

Portal COBISS/SciMet (COBISS Science Metrics) je namenjen spremljanju znanstvene produkcije slovenskih avtorjev. Zajema podatke o delih slovenskih avtorjev iz različnih informacijskih virov in baz podatkov, kot so Web of Science (WoS), Scopus, COBISS, SICRIS, COBIB.SI, CONOR.SI, SNIP in JCR, ki se agregirajo, obdelujejo in prikazujejo po metodah scientometrije.  Portal omogoča lažje in enostavnejše iskanje, pregled, analizo in obdelavo podatkov o delih (člankih) slovenskih avtorjev, objavljenih v publikacijah, ki so indeksirane v bazah WoS ali bazi Scopus, uporabnikom, ki takšne informacije in podatke potrebujejo (npr. raziskovalcem ali raziskovalnim skupinam na področju bibliometrije, citatnih analiz, evalvacije slovenskega raziskovalnega publiciranja itd.).

Portal zajema:

• entitete registrirane v sistemu SICRIS (raziskovalci, skupine raziskovalcev, tekoči projekti in programi, raziskovalne organizacije),
• avtorje z evidenčno šifro, ki jo dodeli IZUM,
• avtorje z identifikacijsko številko avtorja v normativni bazi osebnih imen CONOR.SI,
• slovenske univerze z evidenčno šifro:
• UNI-001 – Univerza v Ljubljani
• UNI-002 – Univerza v Mariboru
• UNI-003 – Univerza v Novi Gorici
• UNI-004 – Univerza na Primorskem

Za razliko od podatkov v sistemu SICRIS, COBISS/SciMet zajema podatke iz WoS in Scopus tudi za avtorje z evidenčno šifro, ki jo dodeli IZUM, avtorje z identifikacijsko številko avtorja v normativni bazi osebnih imen CONOR.SI ter za slovenske univerze, in ne glede na tipologijo del, časovno okno ali druge omejitve iz razpisov. Avtocitati se, za razliko od sistema SICRIS, ugotavljajo v bazah podatkov WoS ali Scopus.

Za entitete, registrirane v sistemu SICRIS (raziskovalci, skupine raziskovalcev, tekoči projekti in programi, raziskovalne organizacije), za avtorje z evidenčno šifro, za avtorja z identifikacijsko številko v normativni bazi osebnih imen CONOR.SI in za slovenske univerze se dnevno pripravljajo različne statistike:

• po letih objave člankov in
• po letih citiranosti člankov (ne glede na leto objave člankov - v statistiko je lahko zajet tudi članek starejši od začetnega leta citiranosti, če je bil citiran od tega leta naprej).

Najnižje leto objave člankov, ki so zajeti v statistikah, je za WoS 1970, za Scopus pa 1996. V statistikah po letu objave člankov se upoštevajo samo citati od začetnega leta objave, ne upoštevajo pa se citati člankov, ki so izšli pred tem letom.

Več o delovanju COBISS/SciMet lahko izveste na portalu samem, kjer prav tako lahko preverite citiranost zase, svojo raziskovalno skupino, univerzo...

Bibliografije raziskovalcev v slovenskem visokošolskem prostoru

Osrednja humanistična knjižnica FF, Znanstveni inštitut FF, Univerza v Ljubljani in Sekcija za visokošolske knjižnice pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije vabijo na Strokovno srečanje predstavnikov raziskovalnih institucij, raziskovalcev in bibliotekarjev z naslovom Bibliografije raziskovalcev v slovenskem visokošolskem prostoru. Srečanje bo potekalo 18. junija 2015 v predavalnici 2 na Filozofski fakulteti.

Program

 18. junij 2015 - Filozofska fakulteta UL

 10.30-11.00        Registracija udeležencev

 11.00-11.20        Uvodni nagovori: prof. dr. Martin Čopič, prorektor UL, g. Davor Šoštarič, direktor IZUM, prof. dr. Predrag Novaković, prodekan FF

 11.20-13.00        Sklop 1

• prof. dr. Ksenija Vidmar Horvat (FF): Pobude za odpravo anomalij v vrednotenju raziskovalnega dela z namenom izboljšanja načel pravičnosti, transparentnosti in kakovosti objavljenih del v humanistiki in družboslovju          Povzetek    Prosojnice
• izr. prof. dr. Miha Humar (BF): Politika vrednotenja raziskovalne uspešnosti z vidika raziskovalcev          Povzetek    Prosojnice
• mag. Janez Jug (FDV): Vloga OSIC-ev pri vrednotenju raziskovalne uspešnosti                                          Povzetek     Prosojnice
• Anka Sollner Perdih (FF): Bibliotekarji-bibliografi med tnalom in nakovalom pri izdelavi bibliografij raziskovalcev     Povzetek     Prosojnice

Vprašanja in diskusija na obravnavane teme.

Moderatorja: doc. dr. Milan Lovenjak (OHK FF), Nataša Knap (SVK).

 13.00-13.30        Odmor

 13.30-15.30        Sklop 2

Okrogla miza z uvodnimi kratkimi predstavitvami problematike vrednotenja raziskovalne uspešnosti z vidika posameznih udeleženih inštitucij in predstavitvijo izbranih tem:

• dr. Martin Grum (OSIC za humanistiko)
• mag. Irena Sajovic (OSIC za naravoslovje)
• dr. Mira Vovk-Avšič (OSIC za tehniko)
• prof. dr. Tomaž Bartol (OSIC za biotehniko)    Povzetek
• doc. dr. Jure Dimec (OSIC za medicino)
• Davor Šoštarič, Apolonija Zupan Marolt (IZUM)   Povzetek    Prosojnice
• Irena Sešek (NUK) Povzetek
• dr. Mojca Kotar (UL)   Povzetek    Prosojnice
• prof. dr. Alenka Šauperl (FF) Prosojnice.

Vprašanja in diskusija na obravnavane teme. Sodelovali sta tudi predstavnici ARRS, dr. Lidija Tičar Padar, pomočnica direktorja ARRS in Mateja Gašpirc, skrbnica za humanistične vede, Sektor za raziskovalne projekte.

Moderatorka: mag. Hedvika Pavlica Kolman (SVK, OHK FF).

15.30-16.00 Zaključek srečanja.

Bibliografije raziskovalcev v slovenskem visokošolskem prostoru

Osrednja humanistična knjižnica FF UL, Znanstveni inštitut FF UL in Sekcija za visokošolske knjižnice pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije organizirajo strokovno srečanje z naslovom Bibliografije raziskovalcev v slovenskem visokošolskem prostoru, ki bo v četrtek, 18. junija 2015, na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (pred. 2, Aškerčeva 2, Ljubljana).

Strokovno srečanje je namenjeno predstavitvi novosti na področju bibliografij raziskovalcev in vrednotenja raziskovalne uspešnosti, pogovoru o spremembah, ki se napovedujejo na tem področju zaradi zahtev po objavah v prostem dostopu, ter o čim boljšem pretoku informacij med vsemi vključenimi akterji (ARRS, OSIC-i, raziskovalne inštitucije, IZUM, bibliografi).

Kotizacije ni. Prijava je obvezna!
Prijave udeležbe na srečanje sprejemamo najkasneje do 16. 6. 2015.
Dodatne informacije na spletni strani FF UL in pri mag. Hedviki Pavlica Kolman (e-pošta: hedvika.pavlica@ff.uni-lj.si).

Program

Več informacij in prijava  na: http://www.zbds-zveza.si/?q=node5/bibliografija_raziskovalcev2015

ISO standardi s področja informatike, bibliotekarstva in splošne terminologije (SIST ISO)

Na spletnem naslovu http://cezar.nuk.uni-lj.si/standardi/seznam.php so vam na voljo podatki o ISO standardih s področja informatike, bibliotekarstva in splošne terminologije, ki jih je Slovenski inštitut za standardizacijo privzel kot slovenske nacionalne standarde (SIST ISO). V mesecu septembru je bilo dodanih okrog 20 novih standardov,  nov nabor standardov pa bo sprejet predvidoma sredi novembra 2014. Med njimi bosta tudi SIST ISO 16439 Information and documentation -- Methods and procedures for assessing the impact of libraries (Informatika in dokumentacija - Metode in postopki za ocenjevanje vpliva knjižnic) ter slovenski prevod SIST ISO 2789: 2013 Informatika in dokumentacija - Mednarodna statistika za knjižnice.

 

Center za razvoj knjižnic

Narodna in univerzitetna knjižnica

Izhodišča za strokovne standarde in priporočila za visokošolske knjižnice

Končno jih imamo zapisane! Standarde za visokošolske knjižnice! Čestitke avtorjem!