SKUPNOSTNA ZNANOST: RAZISKOVANJE KOT NUJNA SESTAVINA VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA

 

Vabljeni na videokonferenco

SKUPNOSTNA ZNANOST: RAZISKOVANJE KOT NUJNA SESTAVINA VSAKDANJEGA ŽIVLJENJA

Torek, 10.11.2020 ob 10.00

 

Raziskovanje se pojavlja kot nujna sestavina vsakdanjega življenja, ko se posameznikom in družinam odpirajo različne možnosti in alternative v domačem okolju in širšem prostoru. Skupnostna znanost (citizen science), ki v raziskovalno delo profesionalnih raziskovalcev vključuje izkustveno znanje vse širšega kroga nepoklicnih, laičnih raziskovalcev in prebivalcev na sploh, pridobiva vse večji pomen v raziskovalnem okolju kot tudi v skupnosti nasploh.

Temeljno poslanstvo skupnostne znanosti je deljenje znanja. Vključevanje laičnih raziskovalcev v raziskovalne projekte skupnostne znanosti lahko predstavlja most med lokalno skupnostjo in raziskovalnimi organizacijami. Seznanjanje s konkretnimi izkušnjami služi profesionalnim raziskovalcem za preverjanje teoretskih postavk in kot vir novih idej na njihovih področjih delovanja. In nenazadnje, skupnostna znanost omogoča razumevanje znanstvenega dela ter enostavnejšo aplikacijo rezultatov tega dela v življenje širše skupnosti.

Visokošolske knjižnice imajo pomembno vlogo pri delovanju skupnostne znanosti. S svojim delovanjem spodbujajo povezovanje med raziskovalci in širšo skupnostjo ter s tem lahko postajajo nekakšen inkubator projektov skupnostne znanosti.

Strokovno srečanje bo obravnavalo pomembno tematiko vključevanja širše skupnosti v projekte skupnostne znanosti. Namenjeno je najširšemu krogu uporabnikov od raziskovalcev, knjižničarjev pa do vseh, ki vas zanima raziskovalno delo.

Imeli boste priložnost spoznati, kako se z naštetimi problemi spopadajo v tujini, s kakšnimi izzivi se srečujejo in kakšne so njihove rešitve.

Svoje ideje, izkušnje ter pričakovanja boste lahko delili z izkušenimi predavatelji iz Slovenije in iz tujine ter z drugimi udeleženci srečanja.

V razpravi ob koncu srečanja se boste lahko tudi sami vključili v razpravo in prispevali svoja stališča glede obravnavane tematike.

 

Program:

 

10:00 – 10:25	The Internet is plagued with Trackers Huma Shah
10:25 – 10:50	The power of many – Citizen Science at the University of Southern Denmark Thomas Kaarstat & Anne Kathrine Overgaard
10:50 – 11:15	Predstavitev sponzorja Wiley / Sponsor presentation – Wiley
11:15 – 11:40	Anyone can Participate Črtomir Podlipnik
11:40 – 12:05	BESPOC – A Prototype for Citizen Science Single Point of Contact at Universities Tiberius Ignat
12:05 – 12:50	Razprava / Panel (moderator Miro Pušnik)

Ali je Načrt S v interesu raziskovalcev na začetku kariere?

O razmišljanju mlade slovenske raziskovalke Ane Slavec o odprtem dostopu in odprti znanosti v članku Ali je Načrt S v interesu raziskovalcev na začetku kariere?  

Dutch universities and research funders move away from the impact factor

Na Danskem so že naredili korak naprej k spremembam v vrednotenju. Univerze, raziskovalni inštituti in financerji so združili znanje in moči v želji po spremembi vrednotenja. Oblikovali so dokument Room for everyone's talent . Več na
https://www.scienceguide.nl/2019/11/dutch-universities-and-research-funders-move-away-from-the-impact-factor/

Informacija o odprtem dostopu do akademskih knjižnih izdaj

Publikacija Science Europe »Informacija o odprtem dostopu do akademskih knjižnih izdaj«

(Bruselj, 26. septembra 2019) Science Europe, evropsko krovno združenje agencij financerk in izvajalk raziskovalne dejavnosti je izdalo publikacijo z naslovom Informacija o odprtem dostopu do akademskih knjižnih izdaj (ang. Briefing paper on Open Access to Academic Books). Publikacija obravnava posebnosti akademskih knjižnih izdaj, vključno z monografijami.

Odprti dostop do raziskovalnih publikacij omogoča hiter in prost dostop do znanstvenih rezultatov in njihovo razširjanje. Vodi do večjega števila vpogledov  in uporabe publikacij. Doslej so bili v središču prehoda na odprti dostop znanstveni članki. Publikacija je nastala v zavedanju, da veliko področij znanstvenega delovanja, predvsem - vendar ne samo - v okviru družbenih ved, umetnosti in humanistike znanstvene rezultate v veliki meri objavlja v obliki knjižnih izdaj in monografij. Odprti dostop do akademskih knjižnih izdaj je zato treba upoštevati v širših politikah odprtega dostopa, ki so jih razvile raziskovalne institucije, financerji in vlade.

Dokument Informacija o odprtem dostopu do akademskih knjižnih izdaj opisuje temeljna vprašanja pri izvajanju politik odprtega dostopa do akademskih knjižnih izdaj in obravnava ključna načela, ki jih mora vzpostaviti raziskovalna skupnost.

Science Europe in njene članice so zavezane k doseganju prehoda k sistemu odprtega dostopa za javno financirane raziskave, ki vključujejo vse vrste raziskovalnih publikacij in vsa akademska področja. Nov informativni dokument Science Europe opredeljuje ključna vprašanja pri izvajanju politike odprtega dostopa za akademske knjižne izdaje in podaja priporočila za različne skupine zainteresiranih strani za spodbujanje in pospeševanje takšnih politik.

Celotna objava je na voljo: http://scieur.org/oa-books.

Inside the Fake Science Factory

Zanimivo predavanje  Svea, Suggy, Till - Inside the Fake Science Factory o nezaupanja vrednih praksah v znanosti s praktičnimi primeri. Kaj se zgodi, ko se nekaj raziskovalcev odloči, da bodo objavili pod lažnim imenom izmišljene raziskave?
Predavanje sicer traja skoraj 2 uri, a v njem izveste veliko o lažnivih praksah v znanosti (lažne revije, lažne konference...).

Konferencaa »Odprta znanost v Evropskem raziskovalnem prostoru«

Vabljeni k ogledu neposrednega prenosa

KONFERENCE »Odprta znanost v Evropskem raziskovalnem prostoru«

Četrtek, 17. 11. 2016, od 10.00 do 16.00

ORGANIZATORJA: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Univerza v Ljubljani.
Konferenca je nacionalni dogodek projekta OpenAIRE2020, ki je financiran s sredstvi Evropske unije (Obzorje 2020, številka pogodbe 643410), in del aktivnosti v sklopu Meseca znanosti 2016.

DATUM: Četrtek, 17. november 2016

KRAJ: Konferenčna dvorana Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Masarykova 16, Ljubljana.

Neposredni prenos je na spodnji povezavi:

https://www.uni-lj.si/raziskovalno_in_razvojno_delo/odprta_znanost/

KONFERENCA Odprta znanost v Evropskem raziskovalnem prostoru

KONFERENCA Odprta znanost v Evropskem raziskovalnem prostoru

ORGANIZATORJA: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Univerza v Ljubljani. 

Konferenca je nacionalni dogodek projekta OpenAIRE2020, ki je financiran s sredstvi Evropske unije (Obzorje 2020, številka pogodbe 643410), in del aktivnosti v sklopu Mesec znanosti 2016.

DATUM: Četrtek, 17. november 2016

KRAJ: Konferenčna dvorana Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Masarykova 16, Ljubljana.

NEPOSREDEN PRENOS: Na tej in angleški spletni strani, Facebooku in YouTubu. Po dogodku bo na voljo posnetek.

JEZIK: Tuji predavatelji bodo predstavitve izvedli v angleškem jeziku. Prevajanje iz angleškega v slovenski jezik ne bo zagotovljeno.

CILJNA SKUPINA UDELEŽENCEV: Raziskovalci, Nacionalne kontaktne točke

PRIJAVA: Udeležba je brezplačna, potrebna je prijava tukaj.

KONTAKT:
E-pošta: repozitorij@uni-lj.si
Tel. št.: 01 2418 679, 01 4784 792

PROGRAM KONFERENCE

Otvoritev	Moderator prof. dr. Goran Turk, prorektor Univerze v Ljubljani
10.00-10.30	Pozdravni nagovori
Politike	Moderator prof. dr. Goran Turk, prorektor Univerze v Ljubljani
10.30-11.00	Patrick Brenier, Evropska komisija, Direktorat za raziskave in inovacije: Zaključki Sveta Evropske Unije glede prehoda v sistem odprte znanosti, Platforma za politiko odprte znanosti, Evropska agenda odprte znanosti
11.00-11.30	mag. Urban Krajcar, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport: Nacionalna strategija odprtega dostopa do znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov v Sloveniji 2015-2020
11.30-12.00	Odmor za kavo
Izvedba	Moderator prof. dr. Goran Turk, prorektor Univerze v Ljubljani
12.00-12.30	Wainer Lusoli, Evropska komisija, Direktorat za raziskave in inovacije: Evropski oblak odprte znanosti
12.30-13.00	Dr. Tony Ross-Hellauer, Znanstveni upravljavec projekta OpenAIRE2020: OpenAIRE za odprto znanost: storitve in orodja za raziskovalce, koordinatorje projektov in financerje
13.00-13.30	Patrick Brenier, Evropska komisija, Direktorat za raziskave in inovacije: Raziskovalni podatki v Obzorju 2020: “Odprti kolikor je možno, zaprti kolikor je potrebno”
13.30-14.00	Dr. Marijan Beg, University of Southampton: Virtualno raziskovalno okolje OpenDreamKit
14.00-14.30	Odmor za kavo
Prihodnost	Moderator prof. dr. Gregor Majdič, predsednik Komisije za raziskovalno in razvojno delo Univerze v Ljubljani
14.30-15.00	Dr. Jonathan P. Tennant, Imperial College London: Prizadevanja raziskovalca na začetku kariere za odprto znanost
15.00-16.00	Okrogla miza o odprti znanosti v Sloveniji (sodelujejo predavatelji in udeleženci konference)

O PREDAVATELJIH

Patrick Brenier se je po desetletni zaposlitvi kot inženir v obrambnem sektorju v Franciji leta 2001 pridružil Evropski komisiji, kjer je sodeloval pri oblikovanju in izvajanju politik Evropske unije za povečanje intenzivnosti raziskovalne in razvojne dejavnosti (cilj 3 %), predvsem državnih pomoči raziskavam in razvoju, finančnih spodbud in prenosa znanja. Nato je prešel k ekonomskim analizam in vrednotenju raziskovalnih in inovacijskih politik držav članic EU kot dela Evropskega semestra povečane koordinacije politik, ki usmerja Strategijo Evropa 2020. Leta 2014 se je pridružil enoti, ki je odgovorna za razvoj znanstvene politike EU in podpira prehod v odprto znanost. Vodilna pobuda EU glede odprte znanosti je razvoj Evropskega oblaka odprte znanosti.

Mag. Urban Krajcar je začel kariero kot svetovalec na Predstavništvu Evropske komisije v Sloveniji, kjer je bil vključen v proces pridružitve Slovenije Evropski uniji. V letu 2009 je postal vodja ministrovega kabineta v Službi Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko in se leta 2010 kmalu po ministrovem odstopu pridružil Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, kjer je bil vodja enote za strukturne sklade in odgovoren za izvedbo glavnih raziskovalnih in razvojnih instrumentov v okviru strukturnih skladov. Marca 2013 je bil imenovan za generalnega direktorja Direktorata za znanost na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.

Dr. Tony Ross-Hellauer je znanstveni upravljavec projekta OpenAIRE2020 in deluje v okviru Enote za elektronsko založništvo v Deželni in univerzitetni knjižnici v Göttingenu. Ima doktorat znanosti iz infomacijskih ved (Univerza v Glasgowu, 2012), poleg naslovov magistra filozofije in magistra informacijskih ter knjižničnih študijev. Je vnet zagovornik odprte znanosti z raziskovalnim zanimanjem za e-infrastrukture, repozitorije, iskanje informacij in tudi za filozofijo ter zgodovino tehnologije.

Dr. Marijan Beg je raziskovalec na Fakulteti za inženirstvo in okolje Univerze v Southamptonu. Leta 2010 je diplomiral iz elektronskega inženirstva/mikroelektronike na Univerzi v Novem Sadu (Srbija) in leta 2011 magistriral iz nanoelektronike in nanotehnologije na Univerzi v Southamptonu. Doktorski študij je na isti univerzi zaključil leta 2016 z disertacijo o helimagnetnih nanostrukturah. Marijana raziskovalno zanimajo mikromagnetika, razvoj mikromagnetnih simulacijskih orodij, skirmioni, helimagnetizem, spintronika, magnetne nanonaprave, računalniška znanost in inženirstvo, simulacije in modeliranje ter kompleksni sistemi. Kot raziskovalec na Fakulteti za inženirstvo in okolje se ukvarja z virtualnim raziskovalnim okoljem Object Oriented MicroMagnetic Framework (OOMMF) kot delom projekta OpenDreamKit, ki je financiran iz okvirnega programa Obzorje 2020.

Dr. Jonathan P. Tennant je nedavno zaključil doktorski študij iz paleontologije na Oddelku za vede o zemlji in inženirstvo zemlje na Imperial College London. V raziskovanju se osredotoča na vzorce biorazličnosti in izumiranja vrst ter na biološka in okoljska gibala teh vzorcev kot tudi na razvoj krokodilov. Jon je zelo predan znanstvenemu komuniciranju in močno verjame, da bi znanost morala biti v javni domeni. Zelo ga zanima spremljanje in predavanja o vplivu odprte znanosti na znanstveno komuniciranje. Upravlja blog Green Tea and Velociraptors in tvita o svojih priljubljenih temah.

OSNOVNE INFORMACIJE O ODPRTI ZNANOSTI

Informacijski portal Open Access Slovenia
Nacionalni portal odprte znanosti
Portal OpenAIRE 

Informacija o odprtem dostopu v O2020: V Obzorju 2020 je obvezen odprt dostop do vseh recenziranih publikacij iz sofinanciranih projektov. Z letom 2017 bo Pilot odprtih raziskovalnih podatkov razširjen na vsa razpise Obzorja 2020. Več informacij je na voljo v dokumentu Informacija o odprtem dostopu do recenziranih publikacij in raziskovalnih podatkov v programu Obzorje 2020. Odprta dostopnost vsebine recenziranih publikacij in raziskovalnih podatkov, ki so obravnavani v teh publikacijah, poveča vidnost in odmevnost (citiranost) publikacij. Dokument Informacija o odprtem dostopu do recenziranih publikacij in raziskovalnih podatkov v programu Obzorje 2020

Repozitorij Univerze v Ljubljani

Odprti raziskovalni podatki - navodila in usposabljanja Arhiva družboslovnih podatkov na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani:

• Knjižničarji kot podpora pri načrtovanju ravnanja z raziskovalnimi podatki, 2016 (usposabljanje)
• Research Data Management and Open Data, 2015 (usposabljanje)
• Ravnanje z raziskovalnimi podatki in odprti podatki, 2015 (usposabljanje za doktorske študente)
• Priprava raziskovalnih podatkov za odprti dostop: priročnik za raziskovalce / Preparing research data for open access : guide for data producers, 2015 (navodila)
• Priprava raziskovalnih podatkov za odprti dostop: priprava, izročitev, spravilo, 2014  (usposabljanje za raziskovalce)
• Vloga knjižničarjev pri odpiranju raziskovalnih podatkov in vodenju bibliografij raziskovalcev, 2014 (usposabljanje)