sreda, 7. oktober 2015

Nepoštene založniške prakse v akademskem okolju

V OSICD so pripravili zelo uporaben in priročen portal o nepoštenih založniških praksah v akademskem okolju


V vednost pošiljamo informacije ter seznam »ugrabljenih revij« (hijacked journals), ki so ponaredki pravih, uveljavljenih (IF)  revij.
To so fingirane e-revije,  objavljene praviloma v odprtem dostopu.  »Prave« lahko izhajajo tudi v tiskani verziji.   Gre za to, da ponarejevalci ponaredijo vse: prevzamejo naslov, ISSN  in na nekem »x« serverju uredijo spletno stran revije, ki je vizualno čisto podobna pravi (nabor barv, fotografij, tipografija, struktura informacij), ipd.

Avtor mora postati pozoren, če dobi za objavo »povabilo«, potem pa v nenormalno hitrem času nazaj recenzijo (v 1 tednu do mesec dni)  in hkrati zahtevek za plačilo objave.

Bibliotekarji bi morali biti pozorni pri  nenavadni strukturi oz. naslovu v url-ju: pravi je na neki uveljavljeni instituciji: http://www.landesmuseum.ktn.gv.at/210226w_DE.htm?seite=15
ponaredek pa na neznanem serverju:   http://www.multidisciplinarywulfenia.org/

Preveriti je treba informacije v bazi ISSN,  v ULRICH-u in  pregledati (morebitne variantne) domače spletne strani revije (pozor na glavne urednike in odgovorne  osebe, ipd.).   Pri pojavu suma je potrebno zahtevati tiskano varianto revije (če obstaja v ISSN bazi in/ali ULRICH-u informacija o tiskani verziji ). 

Žal, pa nič od tega ne nudi popolne gotovosti. Predatorske prakse (začasno) preslepijo tudi servisa Scopus in Wos.

Hijacked Journals:
Archives des Sciences
Ayer Also here
Ephemera Also here.
Sylwan (English ed.)



Lep pozdrav,

Mira Vončina
Bibliotekarka – visokošolska sodelavka

Osrednji specializirani informacijski center (OSIC)
Osrednja družboslovna knjižnica Jožeta Goričarja
Fakulteta za družbene vede / Faculty of Social Sciences
Univerza v Ljubljani /University of Ljubljana
Kardeljeva ploščad 5, SI-1000 Ljubljana, Slovenia, www.odkjg.fdv.uni-lj.si


petek, 2. oktober 2015

COBISS/SciMet - novo bibliometrično orodje v Sloveniji

IZUM je vzpostavil portal COBISS/SciMet za spremljanje znanstvene produkcije slovenskih avtorjev


Portal COBISS/SciMet (COBISS Science Metrics) je namenjen spremljanju znanstvene produkcije slovenskih avtorjev. Zajema podatke o delih slovenskih avtorjev iz različnih informacijskih virov in baz podatkov, kot so Web of Science (WoS), Scopus, COBISS, SICRIS, COBIB.SI, CONOR.SI, SNIP in JCR, ki se agregirajo, obdelujejo in prikazujejo po metodah scientometrije.  Portal omogoča lažje in enostavnejše iskanjepregledanalizo in obdelavo podatkov o delih (člankih) slovenskih avtorjev, objavljenih v publikacijah, ki so indeksirane v bazah WoS ali bazi Scopus, uporabnikom, ki takšne informacije in podatke potrebujejo (npr. raziskovalcem ali raziskovalnim skupinam na področju bibliometrije, citatnih analiz, evalvacije slovenskega raziskovalnega publiciranja itd.).

Portal zajema:
  • entitete registrirane v sistemu SICRIS (raziskovalci, skupine raziskovalcev, tekoči projekti in programi, raziskovalne organizacije),
  • avtorje z evidenčno šifro, ki jo dodeli IZUM,
  • avtorje z identifikacijsko številko avtorja v normativni bazi osebnih imen CONOR.SI,
  • slovenske univerze z evidenčno šifro:
    • UNI-001 – Univerza v Ljubljani
    • UNI-002 – Univerza v Mariboru
    • UNI-003 – Univerza v Novi Gorici
    • UNI-004 – Univerza na Primorskem

Za razliko od podatkov v sistemu SICRIS, COBISS/SciMet zajema podatke iz WoS in Scopus tudi za avtorje z evidenčno šifro, ki jo dodeli IZUM, avtorje z identifikacijsko številko avtorja v normativni bazi osebnih imen CONOR.SI ter za slovenske univerze, in ne glede na tipologijo del, časovno okno ali druge omejitve iz razpisov. Avtocitati se, za razliko od sistema SICRIS, ugotavljajo v bazah podatkov WoS ali Scopus.

Za entitete, registrirane v sistemu SICRIS (raziskovalci, skupine raziskovalcev, tekoči projekti in programi, raziskovalne organizacije), za avtorje z evidenčno šifro, za avtorja z identifikacijsko številko v normativni bazi osebnih imen CONOR.SI in za slovenske univerze se dnevno pripravljajo različne statistike:
  • po letih objave člankov in
  • po letih citiranosti člankov (ne glede na leto objave člankov - v statistiko je lahko zajet tudi članek starejši od začetnega leta citiranosti, če je bil citiran od tega leta naprej).
Najnižje leto objave člankov, ki so zajeti v statistikah, je za WoS 1970, za Scopus pa 1996. V statistikah po letu objave člankov se upoštevajo samo citati od začetnega leta objave, ne upoštevajo pa se citati člankov, ki so izšli pred tem letom.
Več o delovanju COBISS/SciMet lahko izveste na portalu samem, kjer prav tako lahko preverite citiranost zase, svojo raziskovalno skupino, univerzo...


petek, 4. september 2015

V bazo JCR dodani podatki o faktorjih vpliva za leto 2014

Spoštovani!

Obveščamo vas, da so v sistemu COBISS.SI v bazo JCR dodani podatki o faktorjih vpliva za leto 2014.

Za vsa morebitna dodatna pojasnila ali vprašanja v zvezi s tem sporočilom pišite na naslov podpora@izum.si ali pokličite IZUM-ovo pomoč po telefonu 02/25 20 333.

Lep pozdrav,

Denis Rakuša
oddelek Operativnost aplikacij

IZUM, Institut informacijskih znanosti
Prešernova ul. 17, 2000 Maribor
T: +386 2 2520 333


četrtek, 9. julij 2015

Bibliografije raziskovalcev v slovenskem visokošolskem prostoru

Bibliografije raziskovalcev v slovenskem visokošolskem prostoru

Osrednja humanistična knjižnica FF, Znanstveni inštitut FF, Univerza v Ljubljani in Sekcija za visokošolske knjižnice pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije vabijo na Strokovno srečanje predstavnikov raziskovalnih institucij, raziskovalcev in bibliotekarjev z naslovom Bibliografije raziskovalcev v slovenskem visokošolskem prostoru. Srečanje bo potekalo 18. junija 2015 v predavalnici 2 na Filozofski fakulteti.

Program

 18. junij 2015 - Filozofska fakulteta UL
 10.30-11.00        Registracija udeležencev
 11.00-11.20        Uvodni nagovori: prof. dr. Martin Čopič, prorektor UL, g. Davor Šoštarič, direktor IZUM, prof. dr. Predrag Novaković, prodekan FF
 11.20-13.00        Sklop 1
  • prof. dr. Ksenija Vidmar Horvat (FF): Pobude za odpravo anomalij v vrednotenju raziskovalnega dela z namenom izboljšanja načel pravičnosti, transparentnosti in kakovosti objavljenih del v humanistiki in družboslovju          Povzetek    Prosojnice
  • izr. prof. dr. Miha Humar (BF): Politika vrednotenja raziskovalne uspešnosti z vidika raziskovalcev          Povzetek    Prosojnice
  • mag. Janez Jug (FDV): Vloga OSIC-ev pri vrednotenju raziskovalne uspešnosti                                          Povzetek     Prosojnice
  • Anka Sollner Perdih (FF): Bibliotekarji-bibliografi med tnalom in nakovalom pri izdelavi bibliografij raziskovalcev     Povzetek     Prosojnice
Vprašanja in diskusija na obravnavane teme.
Moderatorja: doc. dr. Milan Lovenjak (OHK FF), Nataša Knap (SVK).
 13.00-13.30        Odmor
 13.30-15.30        Sklop 2
Okrogla miza z uvodnimi kratkimi predstavitvami problematike vrednotenja raziskovalne uspešnosti z vidika posameznih udeleženih inštitucij in predstavitvijo izbranih tem:
  • dr. Martin Grum (OSIC za humanistiko)
  • mag. Irena Sajovic (OSIC za naravoslovje)
  • dr. Mira Vovk-Avšič (OSIC za tehniko)
  • prof. dr. Tomaž Bartol (OSIC za biotehniko)    Povzetek
  • doc. dr. Jure Dimec (OSIC za medicino)
  • Davor Šoštarič, Apolonija Zupan Marolt (IZUM)   Povzetek    Prosojnice
  • Irena Sešek (NUK) Povzetek
  • dr. Mojca Kotar (UL)   Povzetek    Prosojnice
  • prof. dr. Alenka Šauperl (FF) Prosojnice.
Vprašanja in diskusija na obravnavane teme. Sodelovali sta tudi predstavnici ARRS, dr. Lidija Tičar Padar, pomočnica direktorja ARRS in Mateja Gašpirc, skrbnica za humanistične vede, Sektor za raziskovalne projekte.
Moderatorka: mag. Hedvika Pavlica Kolman (SVK, OHK FF).
15.30-16.00 Zaključek srečanja.

petek, 29. maj 2015

Nova predsednica Sekcije za visokošolske knjižnice Nataša Knap!


Čestitke novi predsednici sekcije Nataši Knap!
Sekcijo vodi Nataša Knap, Fakulteta za varnostne vede, Univerza v Mariboru.
Člani Izvršnega odbora Sekcije:
  • mag. Maja Peteh, Gozdarska knjižnica Biotehniške fakultete UL,
  • Kristina Pritekelj, Osrednja humanistična knjižnica, FF, UL,
  • Darko Majcenović, Centralna medicinska knjižnica, UL,
  • Martina Petan, Centralna ekonomska knjižnica UL,
  • Darja Vajs, Centralna tehniška knjižnica LJ.
Sekcija za visokošolske knjižnice skrbi za proučevanje in razreševanje strokovnih vprašanj skupnega pomena in podpira sodoben razvoj visokošolskega knjižničarstva. Zastopa strokovne interese zaposlenih v knjižnicah slovenskih univerz in samostojnih visokošolskih zavodov.

Sekcija za visokošolske knjižnice si prizadeva za uresničenje naslednjih ciljev:
  • pospeševanje sodobnega razvoja visokošolskega knjižničarstva,
  • vzpodbujanje sodelovanja med visokošolskimi knjižnicami,
  • uresničevanje profesionalnih interesov zaposlenih v visokošolskih knjižnicah,
  • vzpostavljanje sodelovanja med visokošolskimi knjižnicami in nosilci pedagoškega procesa na univerzah,
  • krepitev ugleda visokošolskih knjižnic na univerzah in v širši javnosti.   
Sekcija za visokošolske knjižnice združuje 74 slovenskih visokošolskih knjižnic. Na univerzi v Ljubljani jih deluje 41, na Univerzi v Mariboru 12, na Univerzi na Primorskem 6, na Univerzi v Novi Gorici 1 in v okviru samostojnih visokošolskih zavodov 14.

http://www.zbds-zveza.si/?q=node2/visokosolske

Bibliografije raziskovalcev v slovenskem visokošolskem prostoru

Osrednja humanistična knjižnica FF UL, Znanstveni inštitut FF UL in Sekcija za visokošolske knjižnice pri Zvezi bibliotekarskih društev Slovenije organizirajo strokovno srečanje z naslovom Bibliografije raziskovalcev v slovenskem visokošolskem prostoru, ki bo v četrtek, 18. junija 2015, na Filozofski fakulteti Univerze v Ljubljani (pred. 2, Aškerčeva 2, Ljubljana).

Strokovno srečanje je namenjeno predstavitvi novosti na področju bibliografij raziskovalcev in vrednotenja raziskovalne uspešnosti, pogovoru o spremembah, ki se napovedujejo na tem področju zaradi zahtev po objavah v prostem dostopu, ter o čim boljšem pretoku informacij med vsemi vključenimi akterji (ARRS, OSIC-i, raziskovalne inštitucije, IZUM, bibliografi).

Kotizacije ni. Prijava je obvezna!
Prijave udeležbe na srečanje sprejemamo najkasneje do 16. 6. 2015.
Dodatne informacije na spletni strani FF UL in pri mag. Hedviki Pavlica Kolman (e-pošta: hedvika.pavlica@ff.uni-lj.si).

Program


Več informacij in prijava  na: http://www.zbds-zveza.si/?q=node5/bibliografija_raziskovalcev2015

sreda, 11. marec 2015

Posodobljen seznam revij v mednarodnih bibliografskih bazah podatkov (ARRS)


Spoštovani!

 

Na naslovu http://home.izum.si/cobiss/obvestila_novosti/ lahko preberete obvestilo o objavi seznamov revij v mednarodnih bibliografskih bazah podatkov, ki jih pri vrednotenju raziskovalne uspešnosti upošteva ARRS.

 

Za vsa morebitna dodatna pojasnila ali vprašanja v zvezi s tem sporočilom pišite na e-naslov podpora@izum.si ali pokličite klicni center IZUM-a na telefonsko številko 02/25 20 333.

 

Lep pozdrav!

 

Apolonija Marolt Zupan

Bibliografije in SICRIS

Sektor Programska oprema

 

IZUM, Institut informacijskih znanosti

Prešernova ul. 17, 2000 Maribor


T: +386 2 2520 333

četrtek, 26. februar 2015

Spremembe vrednotenja znanstvenih monografij s področja humanistike


Vrednotenje znanstvenih monografij, konkretno na (ne)uvrščanje le-teh med izjemne dosežke A''  s področja humanistike(gl. 37. člen pravilnika). Znanstvene monografije (izdane pri domači založbi, s področja humanistike (po vrstilcu UDK (675c)), vrednotenje za humanistiko) ne štejejo več k izjemnim dosežkom. Vrednotijo pa se še vedno enako (160 točk).

37. člen pravilnika po starem (A''):

(1) Kvantitativna ocena A" (izjemni dosežki v ocenjevalnem obdobju 5 let) pomeni Sicris točke, ki slede iz naslednjih elementov ocenjevanja:
 

 - objava monografije pri mednarodni znanstveni založbi s seznama agencije; znanstvena monografija izdana pri tuji založbi, ali pri domači založbi, če je monografija s področij humanistike (po vrstilcu UDK) in se vrednotenje izvaja za humanistiko. Način kvantitativnega ocenjevanja (točkovanja) je naveden v Prilogi 2 k temu pravilniku;
 - članek v prvi ali drugi reviji SCI področja;
 - članek v reviji, ki ima IF 3 krat večji od spodnje meje zgornje četrtine revij SCI področja (cc. zgornjih 5%);
 - patent, sorta, pasma;
 - članek v reviji, ki ima IF 1,5-krat večji od spodnje meje zgornje četrtine revij SSCI področja (približno zgornjih 10%);
 - članek v reviji, ki ima IF 1,5-krat večji od spodnje meje zgornje četrtine revij Scopus (za družboslovje; približno zgornjih 10%; kot IF se v zbirki Scopus uporablja faktor SNIP (Source Normalized Impact per Paper);
 - članek v zgornji četrtini revij Scopus (uporablja se SNIP za humanistiko);
 - članek v A kategoriji ERIH.

37. člen pravilnika po novem (A''):

(1) Kvantitativna ocena A'' (izjemni dosežki v ocenjevalnem obdobju petih let) so točke Sicris, ki izhajajo iz teh sestavin ocenjevanja:
 

  • objava monografije pri mednarodni znanstveni založbi s seznama agencije. Način kvantitativnega ocenjevanja (točkovanja) je določen v Prilogi 1 tega pravilnika;
  • članek v prvi ali drugi reviji SCI področja in članek v revijah z IF, večjim od 8;
  • članek v reviji, ki ima IF 3-krat večji od spodnje meje zgornje četrtine revij SCI področja (cca zgornjih 5%). Ne upoštevajo se članki v revijah z IF, manjšim od 3;
  • patent (EU ali ZDA ali Japonska), nova sorta, pasma;
  • članek v reviji, ki ima IF 1,5-krat večji od spodnje meje zgornje četrtine revij SSCI področja (približno zgornjih 10%);
  • članek v reviji, ki ima IF 1,5-krat večji od spodnje meje zgornje četrtine revij Scopus (uporablja se SNIP za družboslovje; približno zgornjih 10%);
  • članek v zgornji četrtini revij Scopus (uporablja se SNIP za humanistiko);
  • kot IF se v zbirkah SCI in SSCI uporablja JCR (Journal of Citation Reports), v zbirki Scopus pa SNIP (Source Normalized Impact per Paper).

Primer:

Pri pripravi podatkov za razpise (1.1.2009-21.5.2014) se je upošteval še stari pravilnik in raziskovalka je takrat imela A'' enak 720.00 (za 5 znanstvenih monografij iz obdobja 2009-2014), po novem
pravilniku  se te monografije uvrščajo med zelo kakovostne dosežke (A') in pomembne dosežke (A1/2). V podatkih za razpise (1.1.2010-12.2.2015) tudi niso več upoštevane njene znanstvene monografije iz leta 2009.

in še dodatna razlaga

Je pa zato pri  A' dobilo to oceno tudi poglavje (pri čemer so na boljšem avtorji humanistike in družboslovja, ker imajo statistično večji delež teh tipov objav).

37. člen

(nadpovprečna znanstvena uspešnost)

(1) Kvantitativna ocena A'' (izjemni dosežki v ocenjevalnem obdobju petih let) so točke Sicris, ki izhajajo iz teh sestavin ocenjevanja:

*       objava monografije pri mednarodni znanstveni založbi s seznama agencije. Način kvantitativnega ocenjevanja (točkovanja) je določen v Prilogi 1 tega pravilnika;

*       članek v prvi ali drugi reviji SCI področja in članek v revijah z IF, večjim od 8;

*       članek v reviji, ki ima IF 3-krat večji od spodnje meje zgornje četrtine revij SCI področja (cca zgornjih 5%). Ne upoštevajo se članki v revijah z IF, manjšim od 3;

*       patent (EU ali ZDA ali Japonska), nova sorta, pasma;

*       članek v reviji, ki ima IF 1,5-krat večji od spodnje meje zgornje četrtine revij SSCI področja (približno zgornjih 10%);

*       članek v reviji, ki ima IF 1,5-krat večji od spodnje meje zgornje četrtine revij Scopus (uporablja se SNIP za družboslovje; približno zgornjih 10%);

*       članek v zgornji četrtini revij Scopus (uporablja se SNIP za humanistiko);

*       kot IF se v zbirkah SCI in SSCI uporablja JCR (Journal of Citation Reports), v zbirki Scopus pa SNIP (Source Normalized Impact per Paper).

Če ima revija iz kategorije A'' več kot 25% avtocitatov, se uvrsti v kategorijo A'.

 

(2) Kvantitativna ocena A' (zelo kakovostni dosežki v ocenjevalnem obdobju petih let) so točke Sicris, ki izhajajo iz teh sestavin ocenjevanja:

  • članek v zgornji četrtini revij SCI področja;
  • članek v zgornji polovici revij SSCI področja;
  • članek v zgornji polovici revij v zbirke Scopus (uporablja se SNIP za družboslovje);
  • članek v zgornjih treh četrtinah revij v zbirke Scopus (uporablja se SNIP za humanistiko);
  • članek v A & HCI;
  • patent (EU ali ZDA ali Japonska), nova sorta, pasma;
  • objava monografije ali poglavja v monografiji pri mednarodni znanstveni založbi s seznama agencije; znanstvena monografija, izdana pri tuji ali domači založbi, če je monografija s humanističnih področij (po vrstilcu UDK) in se izvaja vrednotenje za humanistiko. Način kvantitativnega ocenjevanja (točkovanja) je naveden v Prilogi 1 tega pravilnika.

 

Tečaji za bibliografe na IZUM-u v letu 2015

Tudi letos načrtujejo na IZUM-u  tečaje za bibliografe in sicer:

1. Bibliografije raziskovalcev v sistemu COBISS (za začetnike) 13. aprila in 1. oktobra

2. Bibliografije raziskovalcev v sistemu COBISS.SI - vprašanja iz prakse  27. marca in 5.   oktobra 2015, kjer bodo predstavljene tudi spremembe vrednotenja, ki so nastali z novim pravilnikom ARRS

Ker so se lani mesta hitro zapolnila, priporočam, da se prijavite čim prej!

Lep pozdrav, Bernarda Korez

četrtek, 12. februar 2015

Jaka Vadnjal: O norostih lova na znanstvene točke (2015)

V slovenskem časopisu Finance (št. 26, 2015, 5. feb. 2015) lahko preberete odzive na nov sum nepravilnosti pri objavah znanstvenih del in razmišljanja o ocenjevanju raziskovalne uspešnosti, ki se meri na podlagi zapletenega točkovalnega sistema znanstvenih objav ARRS g. Jake Vadnjala, dekana GEA College-a. Članek je dosegljiv le s šifro, lahko pa ga preberete v najbližji knjižnici, če Financ nimate naročenih.
http://www.finance.si/8816987/O-norostih-lova-na-znanstvene-to%C4%8Dke

ponedeljek, 12. januar 2015

Spremenjen je Pravilnik o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti

Pravilnik velja od 20. 12. 2014. Vsebuje tudi spremembe v 9., 10. in 11. členu o spremenjenem oz. dopolnjenem načinu točkovanja bibliografij raziskovalcev v SICRIS!

Pravilnik najdete na strani ARRS Pravilnik o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti  ali v Uradnem listu, št. 92/2014 z dne 19. 12. 2014.



SPREMEMBE v novem pravilniku , ki se navezujejo na spremembe glede načina točkovanja bibliografij raziskovalcev v SICRIS:

9. člen
Drugi odstavek 35. člena se spremeni tako, da se glasi:
"(2) Kvantitativna ocena A1 se določi na podlagi upoštevanega števila točk v zbirki Sicris (COBISS) za objavljena raziskovalna dela za petletno obdobje in obdobje do datuma zaključka javnega razpisa v tekočem letu ter točk A', A" in A1/2. Upoštevano število točk v zbirki Sicris (COBISS) je določeno v četrtem odstavku 39. člena tega pravilnika. Za izračun točk 2. E (patent, nova sorta, pasma) se upošteva desetletno obdobje. Formula za izračun ocene A1 je določena v metodologiji."
V tretjem odstavku se besedilo "Prilogi 2 k temu pravilniku" nadomesti z besedilom "Prilogi 1, ki je sestavni del tega pravilnika".
V petem odstavku se na koncu besedila doda nov stavek, ki se glasi:
"Če so v članku poleg avtorjev navedeni tudi člani projektne skupine (angl. study group), tem točke ne pripadajo – število točk prispevka se deli samo s številom avtorjev."
Dvanajsti odstavek se spremeni tako, da se glasi:
"(12) Vodja programske skupine lahko na predlog vodje projekta za sredstva, ki se upoštevajo pri oceni A3, opredeli delež (%) sodelujočih članov programske skupine za posamezen projekt, ki izraža njihovo vlogo pri pridobitvi teh sredstev. Delež članov projektne skupine za posamezen projekt se določi samo enkrat za ves čas trajanja projekta."
V štirinajstem odstavku se črta besedilo "in zadnje javno dostopne verzije baze ERIH".
V petnajstem odstavku se za besedama "agencija podatke" doda besedilo "od RO", na koncu odstavka pa se doda nov stavek, ki se glasi:
"V zvezi s podatki, ki jih RO vpisuje v obrazec RO, ta upošteva tudi navodila, ki so akt poslovanja."
10. člen
Prvi, drugi in tretji odstavek 37. člena se spremenijo tako, da se glasijo:
"(1) Kvantitativna ocena A" (izjemni dosežki v ocenjevalnem obdobju petih let) so točke Sicris, ki izhajajo iz teh sestavin ocenjevanja:
  • objava monografije pri mednarodni znanstveni založbi s seznama agencije. Način kvantitativnega ocenjevanja (točkovanja) je določen v Prilogi 1 tega pravilnika;
  • članek v prvi ali drugi reviji SCI področja in članek v revijah z IF, večjim od 8;
  • članek v reviji, ki ima IF 3-krat večji od spodnje meje zgornje četrtine revij SCI področja (cca. zgornjih 5 %). Ne upoštevajo se članki v revijah z IF, manjšim od 3;
  • patent (EU ali ZDA ali Japonska), nova sorta, pasma;
  • članek v reviji, ki ima IF 1,5-krat večji od spodnje meje zgornje četrtine revij SSCI področja (približno zgornjih 10 %);
  • članek v reviji, ki ima IF 1,5-krat večji od spodnje meje zgornje četrtine revij Scopus (uporablja se SNIP za družboslovje; približno zgornjih 10 %);
  • članek v zgornji četrtini revij Scopus (uporablja se SNIP za humanistiko);
  • kot IF se v zbirkah SCI in SSCI uporablja JCR (Journal of Citation Reports), v zbirki Scopus pa SNIP (Source Normalized Impact per Paper). Če ima revija iz kategorije A" več kot 25 % avtocitatov, se uvrsti v kategorijo A'.
(2) Kvantitativna ocena A' (zelo kakovostni dosežki v ocenjevalnem obdobju petih let) so točke Sicris, ki izhajajo iz teh sestavin ocenjevanja:
  • članek v zgornji četrtini revij SCI področja;
  • članek v zgornji polovici revij SSCI področja;
  • članek v zgornji polovici revij v zbirke Scopus (uporablja se SNIP za družboslovje);
  • članek v zgornjih treh četrtinah revij v zbirke Scopus (uporablja se SNIP za humanistiko);
  • članek v A & HCI;
  • patent (EU ali ZDA ali Japonska), nova sorta, pasma;
  • objava monografije ali poglavja v monografiji pri mednarodni znanstveni založbi s seznama agencije; znanstvena monografija, izdana pri tuji ali domači založbi, če je monografija s humanističnih področij (po vrstilcu UDK) in se izvaja vrednotenje za humanistiko. Način kvantitativnega ocenjevanja (točkovanja) je naveden v Prilogi 1 tega pravilnika.
(3) Kvantitativna ocena A1/2 (pomembni dosežki v ocenjevalnem obdobju petih let) pomeni:
  • točke Sicris za objave v zgornji polovici revij iz zbirk Scopus in SSCI (za družboslovje) ter SCI (za vse druge vede), za humanistiko pa pomeni točke Sicris za objave v zgornjih treh četrtinah revij iz zbirke Scopus;
  • patent (vsi mednarodni patenti), nova sorta, pasma;
  • objava monografije ali poglavja v monografiji pri mednarodni znanstveni založbi s seznama agencije; znanstvena monografija ali poglavje v znanstveni monografiji, če je monografija s humanističnih področij (po vrstilcu UDK) in se izvaja vrednotenje za humanistiko, ter znanstvena monografija pri domači založbi, če je monografija z družboslovnih področij (po vrstilcu UDK) in se izvaja vrednotenje za družboslovje. Način kvantitativnega ocenjevanja (točkovanja) je naveden v Prilogi 1 tega pravilnika."
11. člen
Četrti odstavek 39. člena se spremeni tako, da se glasi:
"(4) Upoštevano število točk se za vse vede izračuna tako, da se prejetemu številu točk znanstvene uspešnosti prištejejo točke strokovne uspešnosti, a le v tolikšni višini, da njihov delež ne preseže 15 % skupnega upoštevanega števila točk."
Peti in šesti odstavek se črtata.