četrtek, 21. december 2017
ponedeljek, 27. november 2017
Trije raziskovalci Univerze v Mariboru na seznamu visoko citiranih raziskovalcev za leto 2017
Na seznam visoko citiranih raziskovalcev (Highly Cited Researchers) družbe Clarivate Analytics za leto 2017, ki vključuje vodilne raziskovalce iz vsega sveta, ki delujejo na področju naravoslovnih in družboslovnih ved, so se uvrstili trije raziskovalci iz Slovenije, vsi iz Univerze v Mariboru: prof. dr. Željko Knez in prof. dr. Mojca Škerget iz Fakultete za kemijo in kemijsko tehnologijo ter prof. dr. Marjan Mernik iz Fakultete za elektrotehniko, računalništvo in informatiko. Njihove raziskave se uvrščajo v zgornji 1% po indeksu citiranosti na področju kmetijstva oz. računalništva in tako veljajo za raziskovalce z izjemnimi dosežki na znanstvenoraziskovalnem področju. Letošnji seznam obsega približno 3.400 visoko citiranih raziskovalcev na 21 znanstvenoraziskovalnih področjih, s poudarkom na sodobnih raziskovalnih dosežkih.
Seznam visoko citiranih raziskovalcev (Highly Cited Researchers), ki ga letno pripravlja družba Clarivate Analytics, vključuje vodilne raziskovalce iz vsega sveta, ki delujejo na področju naravoslovnih in družboslovnih ved. Seznam tako vključuje zgolj visoko citirane znanstvene publikacije na področju naravoslovnih in družboslovnih ved, ki so nastale v 11-letnem obdobju med leti 2005 in 2015, in ki so indeksirane v bibliografski bazi podatkov »Web of Science Core Collection«.
Visoko citirane znanstvene publikacije so znanstveni prispevki, ki se v bazi podatkov »Web of Science« uvrščajo v zgornji 1 % po indeksu citiranosti glede na področje in vrsto prispevka. Podatki o citiranosti temeljijo na kazalnikih ESI (»Essential Science Indicators«). Raziskovalci, ki so objavili visoko citirane publikacije na področju, ki ga opredeljujejo kazalniki ESI, veljajo za pomembne raziskovalce. Avtorji znanstvenih publikacij, ki so v kategoriji zgornjega 1 % po indeksu citiranosti prisotni z več kot enim prispevkom, tako veljajo za raziskovalce z izjemnimi dosežki na znanstvenoraziskovalnem področju.
Družba Clarivate Analytics je neodvisna družba, ki upravlja zbirko multidisciplinarnih bibliografskih baz podatkov, ki vključujejo podatke o znanstvenoraziskovalnih in akademskih raziskavah, patentih, zakonodajnih standardih, farmacevtski biotehnologiji, varstvom blagovnih znamk in patentov, registraciji oz. varstvu domen ter upravljanju in varstvu intelektualne lastnine.
Več o omenjenem seznamu najdete na https://clarivate.com/hcr/ ali pa si ogledate video, kjer boste spoznali metodologijo, ki je bila pri tem uporabljena, ter kaj to imenovanje pomeni za posamezne raziskovalce in njihove institucije.
torek, 31. oktober 2017
Dan reformacije
Brez gibanja reformacije ne bi bilo slovenskega knjižnega jezika in po vsej verjetnosti tudi ne slovenskega naroda! Pod vplivom Martin Luthra, katerega učenec je bil, je namreč v 16. stoletju Primož Trubar izdal prvo knjigo v slovenskem jeziku. Obstoj knjižnega jezika pa je pogoj za obstoj nekega naroda!
Reformácija je bilo versko, kulturno in politično gibanje v 16. stoletju, katerega cilj je bila preureditev rimskokatoliške Cerkve.
Njen glavni začetnik je nemški katoliški duhovnik in avguštinski menih Martin Luther, ki je 31. oktobra 1517 na vrata cerkve v nemškem mestu Wittenberg pribil liste s 95 tezami »o moči odpustkov«, kjer je spodbijal del tedanje doktrine o odpustkih za mrtve v vicah (ni pa še obsojal drugih slabosti tedanje Cerkve). Glavni Luthrov ugovor je bil, da duhovnik mrtvim ne more dati nobenega odpustka, ker duhovniška oblast ne seže na oni svet, v vice; nenazadnje ga je motilo, da je bil denar od odpustkov namenjen gradnji Bazilike sv. Petra v Rimu (Cerkev si je v tem obdobju delila sodno oblast. Zato je namesto, da bi obtoženi odšel v zapor kupil odpustek in ostal svoboden). Luther je sprva zahteval le reformo katoliške cerkve, ker pa ga je ta zavrnila, se je oblikovala nova cerkvena organizacija, luteranska cerkev.
Prve kritike katoliške cerkve so se pojavile že v 14. stoletju. Anglež John Wycliffe in Čeh Jan Hus sta nastopila proti bogatenju cerkve in poudarila, da je edini vir vere Biblija, zato naj jo duhovniki razlagajo v domačem jeziku. Žal so ga zaradi njegovega prepričanja sežgali na grmadi.
Luthra je papež zaradi upora izobčil iz Cerkve, kasneje pa ga je izobčil tudi cesar. Zaradi reformacije je prišlo do razkola v Cerkvi; na severu Evrope so bili, grobo rečeno, protestanti, na jugu pa katoliki.
Luther je med drugim zahteval naslednje:
- naj bo cerkev revna in preprosta, prav tako tudi bogoslužje,
- zavzemal se je proti čaščenju svetnikov in relikvij,
- cerkev se ne sme postavljati nad državo
- vsak vernik naj sam bere Sveto pismo v svojem maternem jeziku.
Zadnja zahteva je pomembno vplivala na razvoj književnosti v ljudskih jezikih, med drugim tudi na slovensko književnost. V obdobju reformacije so se pojavile prve slovenske knjige. Leta 1550 je protestant Primož Trubar izdal Abecednik in Katekizem. Pomembni deli sta tudi Bohoričeva slovnica Zimske urice in Kreljeva Otročja biblija. Nastajali so prevodi Svetega pisma v številne evropske jezike, v slovenščino je Sveto pismo prevedel Jurij Dalmatin.
Reformacija se je torej razširila po vsej Evropi. Po drugih deželah so svoje nauke, podobne Luthrovim, širili Jean Calvin in Huldreich Zwingli v Švici, hugenoti v Franciji in drugi. V Angliji se je kralj Henrik VIII. odločil, da bo prekinil odnose s papežem in osnoval samostojno anglikansko cerkev, katere poglavar je angleški kralj.
Boj Rimskokatoliške cerkve proti reformatorjem imenujemo protireformacija.
Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Reformacija
Reformácija je bilo versko, kulturno in politično gibanje v 16. stoletju, katerega cilj je bila preureditev rimskokatoliške Cerkve.
Njen glavni začetnik je nemški katoliški duhovnik in avguštinski menih Martin Luther, ki je 31. oktobra 1517 na vrata cerkve v nemškem mestu Wittenberg pribil liste s 95 tezami »o moči odpustkov«, kjer je spodbijal del tedanje doktrine o odpustkih za mrtve v vicah (ni pa še obsojal drugih slabosti tedanje Cerkve). Glavni Luthrov ugovor je bil, da duhovnik mrtvim ne more dati nobenega odpustka, ker duhovniška oblast ne seže na oni svet, v vice; nenazadnje ga je motilo, da je bil denar od odpustkov namenjen gradnji Bazilike sv. Petra v Rimu (Cerkev si je v tem obdobju delila sodno oblast. Zato je namesto, da bi obtoženi odšel v zapor kupil odpustek in ostal svoboden). Luther je sprva zahteval le reformo katoliške cerkve, ker pa ga je ta zavrnila, se je oblikovala nova cerkvena organizacija, luteranska cerkev.
Prve kritike katoliške cerkve so se pojavile že v 14. stoletju. Anglež John Wycliffe in Čeh Jan Hus sta nastopila proti bogatenju cerkve in poudarila, da je edini vir vere Biblija, zato naj jo duhovniki razlagajo v domačem jeziku. Žal so ga zaradi njegovega prepričanja sežgali na grmadi.
Luthra je papež zaradi upora izobčil iz Cerkve, kasneje pa ga je izobčil tudi cesar. Zaradi reformacije je prišlo do razkola v Cerkvi; na severu Evrope so bili, grobo rečeno, protestanti, na jugu pa katoliki.
Luther je med drugim zahteval naslednje:
- naj bo cerkev revna in preprosta, prav tako tudi bogoslužje,
- zavzemal se je proti čaščenju svetnikov in relikvij,
- cerkev se ne sme postavljati nad državo
- vsak vernik naj sam bere Sveto pismo v svojem maternem jeziku.
Zadnja zahteva je pomembno vplivala na razvoj književnosti v ljudskih jezikih, med drugim tudi na slovensko književnost. V obdobju reformacije so se pojavile prve slovenske knjige. Leta 1550 je protestant Primož Trubar izdal Abecednik in Katekizem. Pomembni deli sta tudi Bohoričeva slovnica Zimske urice in Kreljeva Otročja biblija. Nastajali so prevodi Svetega pisma v številne evropske jezike, v slovenščino je Sveto pismo prevedel Jurij Dalmatin.
Reformacija se je torej razširila po vsej Evropi. Po drugih deželah so svoje nauke, podobne Luthrovim, širili Jean Calvin in Huldreich Zwingli v Švici, hugenoti v Franciji in drugi. V Angliji se je kralj Henrik VIII. odločil, da bo prekinil odnose s papežem in osnoval samostojno anglikansko cerkev, katere poglavar je angleški kralj.
Boj Rimskokatoliške cerkve proti reformatorjem imenujemo protireformacija.
Vir: https://sl.wikipedia.org/wiki/Reformacija
ponedeljek, 23. oktober 2017
Mednarodni teden odprte znanosti na UM in promocija portala Odprimo:UM
Mednarodni teden odprte znanosti na UM in
promocija portala Odprimo:UM
23.‒26. oktober 2017
Ob mednarodnem tednu odprtega dostopa vas vabimo k ogledu spletnih seminarjev na temo odprte znanosti, ki jih ponujajo na portalu OpenAIRE, prav tako pa k obisku portala Odprimo:UM.
Odprimo:UM
S podpisom Berlinske deklaracije o odprtem dostopu do znanja na področju znanosti in humanističnih ved, dne 3. marca 2014, se je Univerza v Mariboru kot 475-ta ustanova zavezala k uresničevanju temeljnega poslanstva akademskih ustanov, to je k širjenju znanja in kulturne dediščine na način, ki omogoča široko in enostavno dostopnost znanstvenih informacij v obliki publikacij in raziskovalnih podatkov, ki jih ustvarjajo.
Na portalu Odprimo:UM dobite osnovne in poglobljene informacije o odprtem dostopu, principu delovanja odprte znanosti. Obveščali pa vas bomo tudi o novostih na tem področju, ter o strategijah in politikah odprtega dostopa na UM.
Spletni seminarji so ob razpisanih urah. Za ogled spletnih seminarjev ni potrebna predhodna registracija. Lahko jih spremljate preko svojih računalnikov ali pa se nam pridružite v Učilnici Brede Filo v UKM.
ponedeljek, 23. 10. 2017
14.00 Natural sciences and open science: workflows and tools for publishing, licensing, versioning, identifiers, archiving, software… Ivo Grigorov and Jon Tennant
torek, 24. 10. 2017
11.00 Refreshment on Open Access, Open Science and H2020 requirements. How can OpenAIRE help researchers and projects to comply with Open Access mandates? Eloy Rodrigues and Najla Rettberg
14.00 Life sciences and open science: workflows and tools for publishing, licensing, versioning, identifiers, archiving, software… Toni Hermoso and Guillaume Fillon
sreda, 25. 10. 2017
11.00 General introduction to open data policies in horizon 2020, influence of od policies on open science workflows. Nancy Pontika and Najla Rettberg
četrtek, 26. 10. 2017
and Thomas Margoni
14.00 Humanities and open science: workflows and tools for publishing, licensing, versioning, identifiers, archiving, software. Laurent Romary and Marie Puren
petek, 6. oktober 2017
Komercialni založniki zahtevali umik preko milijona člankov na ResearchGate portalu
Največji komercialni založniki so stopili skupaj in zahtevali umik člankov, ki jih raziskovalci objavljajo na družbenem omrežju ReaearchGate, saj s tem kršijo avtorske pravice. Več o tem lahko preberete na:
Publishers seek removal of millions of papers from ResearchGate
Naročite se na:
Objave (Atom)