četrtek, 10. november 2016

Konferenca COBISS 2016

Konferenca COBISS 2016

Institut informacijskih znanosti v Mariboru (IZUM) nadaljuje z organizacijo tradicionalnih mednarodnih konferenc COBISS. Tudi letošnja konferenca COBISS 2016, ki bo potekala 22. in 23. novembra 2016 v novih prostorih IZUM v Mariboru, bo postregla s številnimi zanimivimi temami. Pričakujemo kompetentne predavatelje in verjamemo, da bo vsebina prinesla kopico privlačnih izzivov.
Po vzoru prejšnje konference bodo tudi tokrat udarne teme na sporedu prvi dan, medtem ko je drugi dan namenjen konkretnim vsebinskim tehnološkim tematikam. Med konferenco bo obilo priložnosti za medsebojna spoznavanja, obnavljanja strokovnih in osebnih znanstev ter izmenjavo izkušenj; tudi na tradicionalno večerno srečanje ne bomo pozabili.
O programskih podrobnostih vas bomo sproti obveščali na naši spletni strani. Kotizacije ne bo, bo pa potrebna prijava. Prosimo vas, da si v koledarju označite 22. in 23. november in vas vabimo, da skupaj prispevamo k uspehu konference COBISS 2016.
Davor Šoštarič,
v. d. direktorja

KONFERENCA Odprta znanost v Evropskem raziskovalnem prostoru

ORGANIZATORJA: Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport, Univerza v Ljubljani. 
Konferenca je nacionalni dogodek projekta OpenAIRE2020, ki je financiran s sredstvi Evropske unije (Obzorje 2020, številka pogodbe 643410), in del aktivnosti v sklopu Mesec znanosti 2016.
DATUM: Četrtek, 17. november 2016
KRAJ: Konferenčna dvorana Ministrstva za izobraževanje, znanost in šport, Masarykova 16, Ljubljana.
NEPOSREDEN PRENOS: Na tej in angleški spletni strani, Facebooku in YouTubu. Po dogodku bo na voljo posnetek.
JEZIK: Tuji predavatelji bodo predstavitve izvedli v angleškem jeziku. Prevajanje iz angleškega v slovenski jezik ne bo zagotovljeno.
CILJNA SKUPINA UDELEŽENCEV: Raziskovalci, Nacionalne kontaktne točke
PRIJAVA: Udeležba je brezplačna, potrebna je prijava tukaj.
KONTAKT:
E-pošta: 
Tel. št.: 01 2418 679, 01 4784 792
PROGRAM KONFERENCE
OtvoritevModerator prof. dr. Goran Turk, prorektor Univerze v Ljubljani
10.00-10.30Pozdravni nagovori
PolitikeModerator prof. dr. Goran Turk, prorektor Univerze v Ljubljani
10.30-11.00Patrick Brenier, Evropska komisija, Direktorat za raziskave in inovacije: Zaključki Sveta Evropske Unije glede prehoda v sistem odprte znanosti, Platforma za politiko odprte znanosti, Evropska agenda odprte znanosti 
11.00-11.30mag. Urban Krajcar, Ministrstvo za izobraževanje, znanost in šport: Nacionalna strategija odprtega dostopa do znanstvenih objav in raziskovalnih podatkov v Sloveniji 2015-2020
11.30-12.00Odmor za kavo
IzvedbaModerator prof. dr. Goran Turk, prorektor Univerze v Ljubljani
12.00-12.30Wainer Lusoli, Evropska komisija, Direktorat za raziskave in inovacije: Evropski oblak odprte znanosti 
12.30-13.00Dr. Tony Ross-Hellauer, Znanstveni upravljavec projekta OpenAIRE2020: OpenAIRE za odprto znanost: storitve in orodja za raziskovalce, koordinatorje projektov in financerje
13.00-13.30Patrick Brenier, Evropska komisija, Direktorat za raziskave in inovacije: Raziskovalni podatki v Obzorju 2020: “Odprti kolikor je možno, zaprti kolikor je potrebno”
13.30-14.00Dr. Marijan Beg, University of Southampton: Virtualno raziskovalno okolje OpenDreamKit
14.00-14.30Odmor za kavo
Prihodnost   Moderator prof. dr. Gregor Majdič, predsednik Komisije za raziskovalno in razvojno delo Univerze v Ljubljani
14.30-15.00Dr. Jonathan P. Tennant, Imperial College London: Prizadevanja raziskovalca na začetku kariere za odprto znanost
15.00-16.00Okrogla miza o odprti znanosti v Sloveniji (sodelujejo predavatelji in udeleženci konference)

O PREDAVATELJIH
Patrick Brenier se je po desetletni zaposlitvi kot inženir v obrambnem sektorju v Franciji leta 2001 pridružil Evropski komisiji, kjer je sodeloval pri oblikovanju in izvajanju politik Evropske unije za povečanje intenzivnosti raziskovalne in razvojne dejavnosti (cilj 3 %), predvsem državnih pomoči raziskavam in razvoju, finančnih spodbud in prenosa znanja. Nato je prešel k ekonomskim analizam in vrednotenju raziskovalnih in inovacijskih politik držav članic EU kot dela Evropskega semestra povečane koordinacije politik, ki usmerja Strategijo Evropa 2020. Leta 2014 se je pridružil enoti, ki je odgovorna za razvoj znanstvene politike EU in podpira prehod v odprto znanost. Vodilna pobuda EU glede odprte znanosti je razvoj Evropskega oblaka odprte znanosti.
Mag. Urban Krajcar je začel kariero kot svetovalec na Predstavništvu Evropske komisije v Sloveniji, kjer je bil vključen v proces pridružitve Slovenije Evropski uniji. V letu 2009 je postal vodja ministrovega kabineta v Službi Vlade Republike Slovenije za lokalno samoupravo in regionalno politiko in se leta 2010 kmalu po ministrovem odstopu pridružil Ministrstvu za visoko šolstvo, znanost in tehnologijo, kjer je bil vodja enote za strukturne sklade in odgovoren za izvedbo glavnih raziskovalnih in razvojnih instrumentov v okviru strukturnih skladov. Marca 2013 je bil imenovan za generalnega direktorja Direktorata za znanost na Ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.
Dr. Tony Ross-Hellauer je znanstveni upravljavec projekta OpenAIRE2020 in deluje v okviru Enote za elektronsko založništvo v Deželni in univerzitetni knjižnici v Göttingenu. Ima doktorat znanosti iz infomacijskih ved (Univerza v Glasgowu, 2012), poleg naslovov magistra filozofije in magistra informacijskih ter knjižničnih študijev. Je vnet zagovornik odprte znanosti z raziskovalnim zanimanjem za e-infrastrukture, repozitorije, iskanje informacij in tudi za filozofijo ter zgodovino tehnologije.
Dr. Marijan Beg je raziskovalec na Fakulteti za inženirstvo in okolje Univerze v Southamptonu. Leta 2010 je diplomiral iz elektronskega inženirstva/mikroelektronike na Univerzi v Novem Sadu (Srbija) in leta 2011 magistriral iz nanoelektronike in nanotehnologije na Univerzi v Southamptonu. Doktorski študij je na isti univerzi zaključil leta 2016 z disertacijo o helimagnetnih nanostrukturah. Marijana raziskovalno zanimajo mikromagnetika, razvoj mikromagnetnih simulacijskih orodij, skirmioni, helimagnetizem, spintronika, magnetne nanonaprave, računalniška znanost in inženirstvo, simulacije in modeliranje ter kompleksni sistemi. Kot raziskovalec na Fakulteti za inženirstvo in okolje se ukvarja z virtualnim raziskovalnim okoljem Object Oriented MicroMagnetic Framework (OOMMF) kot delom projekta OpenDreamKit, ki je financiran iz okvirnega programa Obzorje 2020.
Dr. Jonathan P. Tennant je nedavno zaključil doktorski študij iz paleontologije na Oddelku za vede o zemlji in inženirstvo zemlje na Imperial College London. V raziskovanju se osredotoča na vzorce biorazličnosti in izumiranja vrst ter na biološka in okoljska gibala teh vzorcev kot tudi na razvoj krokodilov. Jon je zelo predan znanstvenemu komuniciranju in močno verjame, da bi znanost morala biti v javni domeni. Zelo ga zanima spremljanje in predavanja o vplivu odprte znanosti na znanstveno komuniciranje. Upravlja blog Green Tea and Velociraptors in tvita o svojih priljubljenih temah.

OSNOVNE INFORMACIJE O ODPRTI ZNANOSTI
Informacija o odprtem dostopu v O2020: V Obzorju 2020 je obvezen odprt dostop do vseh recenziranih publikacij iz sofinanciranih projektov. Z letom 2017 bo Pilot odprtih raziskovalnih podatkov razširjen na vsa razpise Obzorja 2020. Več informacij je na voljo v dokumentu Informacija o odprtem dostopu do recenziranih publikacij in raziskovalnih podatkov v programu Obzorje 2020. Odprta dostopnost vsebine recenziranih publikacij in raziskovalnih podatkov, ki so obravnavani v teh publikacijah, poveča vidnost in odmevnost (citiranost) publikacij. Dokument Informacija o odprtem dostopu do recenziranih publikacij in raziskovalnih podatkov v programu Obzorje 2020
Odprti raziskovalni podatki - navodila in usposabljanja Arhiva družboslovnih podatkov na Fakulteti za družbene vede Univerze v Ljubljani:

ponedeljek, 19. september 2016

Zapisnik sestanka s predstavniki OSIC-ev in ARRS-ja (12. 5. 2016)

V petek, 16. 9. 2016, je bil objavljen Zapisnik sestanka s predstavniki OSIC-ev in ARRS-ja (12. 5. 2016). Med drugim v njem izveste kako:
- izvesti postopek preverjanja revij in založb,
- obravnavati ugrabljene in lažne revije, za katere uporabljamo nov termin SPORNE REVIJE,
- obravnavati sumljive konference,
- opredeliti revije, ki so izpadle iz seznama MBP,
- CIP zapisi za monografije...


torek, 16. avgust 2016

Nov "Pravilnik o postopkih (so)financiranja in ocenjevanja ter spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti"

V petek, 29. 7. 2016 je bil v Uradnem list Republike Slovenije št. 52/2016 objavljen novi Pravilnik o postopkih (so)financiranja, ocenjevanja in spremljanju izvajanja raziskovalne dejavnosti (v nadaljevanju: Pravilnik).
Pravilnik je bil po zaključku dela Usmerjevalne skupine ARRS ter obravnavah na organih ARRS, na pristojno ministrstvo posredovan 1. 12. 2015. Po uspešnem zaključku medresorskega usklajevanja in soglasju pristojnega ministrstva je Vlada Republike Slovenije dne 19. 7. 2016 sprejela sklep o seznanitvi s Pravilnikom in ga posredovala v objavo.
Novi pravilnik je dosegljiv na spletnem naslovu Uradnega lista Republike Slovenije (Uredbeni del, stran 7692) in na spletni strani ARRS.
Vrednotenje bibliografskih kazalcev raziskovalne uspešnosti po metodologiji ARRS v SICRIS-u bo z novim pravilnikom usklajeno predvidoma v septembru.


V izpis osebnih bibliografij iz COBISS-a vključena tudi alternativna metrika Altmetrics

Altmetrika upošteva vpliv oz. odmevnost raziskovalnega dela na spletu in omogoča avtomatizirano ažuriranje novih omemb in dogodkov. Zajema podatke družbenih omrežij (Twitter, Facebook, Google+ …), spletnih dnevnikov raziskovalcev, javno dostopnih dokumentov, novičarskih portalov in revij, referenčnih orodij (Mendeley ipd.) ter drugih virov informacij, kot so Wikipedia, Youtube, Reddit itd.
Altmetrika je netradicionalna metoda merjenja vpliva v znanstvenem publiciranju in lahko služi kot dopolnilo klasičnim metodam merjenja, kot sta število citatov in h-indeks. V avtomatizirano vrednotenje znanstvenoraziskovalnega dela altmetrika ni vključena.
Izbiramo lahko med naslednjimi možnostmi:
brezPrikaz altmetrike ni vključen.
  
AltmetricPri bibliografski enoti z identifikatorjem DOI, URL, URN ali ISBN je vključen prostodostopni prikaz odmevnosti podjetja Altmetric.
 Primer:
  
 
  
Altmetric (strnjeni prikaz)Pri bibliografski enoti z identifikatorjem DOI, URL, URN ali ISBN je vključen prostodostopni prikaz odmevnosti podjetja Altmetric v strnjeni obliki.
 Primer:
  
 
Article has an altmetric score of 2457
Prikaz altmetrike je možen le v formatu izpisa HTML in v formatu bibliografske enote ISO oz. IEEE.
Vir: http://home.izum.si/COBISS/bib/Help_SI.html#altmetrics