petek, 23. oktober 2015

Beall's list ali DOAJ?

Avtorji imajo na razpolago več orodij za preverjanje in izbor revije oz. založnika, v kateri bodo objavljali svoja dela.

Ena izmed pasti so tako imenovane predatorske revije in predatorski založniki. Za odprto dostopne revije sta najbolj (pri)znani orodji za odkrivanje le teh  Beall's list - seznam nezanesljivih založnikov, in DOAJ - seznam preverjenih, kvalitetnih revij in založnikov.

Mnogo raziskovalcev, založnikov, knjižnic po svetu priporoča uporabo DOAJ seznama, saj je postopek izbora za razvrstitev natančnejši in merila bolj tranparentna.


Vir: Graham Steel (http://www.openaccessweek.org/photo/beall-v-doaj?context=latest)

ponedeljek, 12. oktober 2015

THINK CHECK SUBMIT

Obveščamo vas, da je na razpolago novo prosto dostopno orodje THINK CHECK SUBMIT , ki vam omogoča lažje odkrivanje lažnih revij in založnikov. S tem orodjem si lahko pomagate, ko se odločate v kateri reviji, pri katerem založniku, boste objavili svoje delo.
Orodje so razvili  pri DOAJ, v projektu sodelujejo:

- Association of Learned & Professional Society Publishers (ALPSP),
-  BioMed Central,
-  Directory of Open Access Journals (DOAJ),
-  INASP,
-  International Standard Serial Number organization (ISSN),
-  Ligue des Bibliothèques Européennes de Recherche – Association of European Research Libraries      (LIBER),
-  Open Access Scholarly Publishers Association (OASPA),
-  Scholarly Publishing and Academic Resources Coalition (SPARC),
-  Springer Nature,
-  International Association of STM Publishers (STM),
-  Ubiquity Press,
-  UKSG

 in posamezni založniki.



Raziskovalni vodič "Nepoštene založniške prakse v akademskem okolju" Osrednje družboslovne knjižnice Jožeta Goričarja

Obveščamo vas, da je Osrednja družboslovna knjižnica Jožeta Goričarja na FDV v Ljubljani odprla nov raziskovalni vodič "Nepoštene založniške prakse v akademskem okolju" .

V tem raziskovalnem vodiču lahko najdete pogosta vprašanja, nasvete pri izbiri založnika ali revije, nekatere konkretne primere lažnih revij.


sreda, 7. oktober 2015

Nepoštene založniške prakse v akademskem okolju

V OSICD so pripravili zelo uporaben in priročen portal o nepoštenih založniških praksah v akademskem okolju


V vednost pošiljamo informacije ter seznam »ugrabljenih revij« (hijacked journals), ki so ponaredki pravih, uveljavljenih (IF)  revij.
To so fingirane e-revije,  objavljene praviloma v odprtem dostopu.  »Prave« lahko izhajajo tudi v tiskani verziji.   Gre za to, da ponarejevalci ponaredijo vse: prevzamejo naslov, ISSN  in na nekem »x« serverju uredijo spletno stran revije, ki je vizualno čisto podobna pravi (nabor barv, fotografij, tipografija, struktura informacij), ipd.

Avtor mora postati pozoren, če dobi za objavo »povabilo«, potem pa v nenormalno hitrem času nazaj recenzijo (v 1 tednu do mesec dni)  in hkrati zahtevek za plačilo objave.

Bibliotekarji bi morali biti pozorni pri  nenavadni strukturi oz. naslovu v url-ju: pravi je na neki uveljavljeni instituciji: http://www.landesmuseum.ktn.gv.at/210226w_DE.htm?seite=15
ponaredek pa na neznanem serverju:   http://www.multidisciplinarywulfenia.org/

Preveriti je treba informacije v bazi ISSN,  v ULRICH-u in  pregledati (morebitne variantne) domače spletne strani revije (pozor na glavne urednike in odgovorne  osebe, ipd.).   Pri pojavu suma je potrebno zahtevati tiskano varianto revije (če obstaja v ISSN bazi in/ali ULRICH-u informacija o tiskani verziji ). 

Žal, pa nič od tega ne nudi popolne gotovosti. Predatorske prakse (začasno) preslepijo tudi servisa Scopus in Wos.

Hijacked Journals:
Archives des Sciences
Ayer Also here
Ephemera Also here.
Sylwan (English ed.)



Lep pozdrav,

Mira Vončina
Bibliotekarka – visokošolska sodelavka

Osrednji specializirani informacijski center (OSIC)
Osrednja družboslovna knjižnica Jožeta Goričarja
Fakulteta za družbene vede / Faculty of Social Sciences
Univerza v Ljubljani /University of Ljubljana
Kardeljeva ploščad 5, SI-1000 Ljubljana, Slovenia, www.odkjg.fdv.uni-lj.si


petek, 2. oktober 2015

COBISS/SciMet - novo bibliometrično orodje v Sloveniji

IZUM je vzpostavil portal COBISS/SciMet za spremljanje znanstvene produkcije slovenskih avtorjev


Portal COBISS/SciMet (COBISS Science Metrics) je namenjen spremljanju znanstvene produkcije slovenskih avtorjev. Zajema podatke o delih slovenskih avtorjev iz različnih informacijskih virov in baz podatkov, kot so Web of Science (WoS), Scopus, COBISS, SICRIS, COBIB.SI, CONOR.SI, SNIP in JCR, ki se agregirajo, obdelujejo in prikazujejo po metodah scientometrije.  Portal omogoča lažje in enostavnejše iskanjepregledanalizo in obdelavo podatkov o delih (člankih) slovenskih avtorjev, objavljenih v publikacijah, ki so indeksirane v bazah WoS ali bazi Scopus, uporabnikom, ki takšne informacije in podatke potrebujejo (npr. raziskovalcem ali raziskovalnim skupinam na področju bibliometrije, citatnih analiz, evalvacije slovenskega raziskovalnega publiciranja itd.).

Portal zajema:
  • entitete registrirane v sistemu SICRIS (raziskovalci, skupine raziskovalcev, tekoči projekti in programi, raziskovalne organizacije),
  • avtorje z evidenčno šifro, ki jo dodeli IZUM,
  • avtorje z identifikacijsko številko avtorja v normativni bazi osebnih imen CONOR.SI,
  • slovenske univerze z evidenčno šifro:
    • UNI-001 – Univerza v Ljubljani
    • UNI-002 – Univerza v Mariboru
    • UNI-003 – Univerza v Novi Gorici
    • UNI-004 – Univerza na Primorskem

Za razliko od podatkov v sistemu SICRIS, COBISS/SciMet zajema podatke iz WoS in Scopus tudi za avtorje z evidenčno šifro, ki jo dodeli IZUM, avtorje z identifikacijsko številko avtorja v normativni bazi osebnih imen CONOR.SI ter za slovenske univerze, in ne glede na tipologijo del, časovno okno ali druge omejitve iz razpisov. Avtocitati se, za razliko od sistema SICRIS, ugotavljajo v bazah podatkov WoS ali Scopus.

Za entitete, registrirane v sistemu SICRIS (raziskovalci, skupine raziskovalcev, tekoči projekti in programi, raziskovalne organizacije), za avtorje z evidenčno šifro, za avtorja z identifikacijsko številko v normativni bazi osebnih imen CONOR.SI in za slovenske univerze se dnevno pripravljajo različne statistike:
  • po letih objave člankov in
  • po letih citiranosti člankov (ne glede na leto objave člankov - v statistiko je lahko zajet tudi članek starejši od začetnega leta citiranosti, če je bil citiran od tega leta naprej).
Najnižje leto objave člankov, ki so zajeti v statistikah, je za WoS 1970, za Scopus pa 1996. V statistikah po letu objave člankov se upoštevajo samo citati od začetnega leta objave, ne upoštevajo pa se citati člankov, ki so izšli pred tem letom.
Več o delovanju COBISS/SciMet lahko izveste na portalu samem, kjer prav tako lahko preverite citiranost zase, svojo raziskovalno skupino, univerzo...